Polivagalna teorija is een theorie die de evolutie van het autonome zenuwstelsel van zoogdieren koppelt aan sociaal
gedrag. Dr. Stephen Porges bedacht deze theorie in 1994.

To teorijo so potrdili tudi številni drugi znanstveniki in so jo od takrat naprej razvijali.

Polivagalna teorija pojasnjuje:

Živčni sistem ljudi in živali je osnova za njihovo obnašanje v različnih situacijah.

Od delovanja telesa je odvisno, kaj človek ali žival počne in kako se počuti.

Avtonomni živčni sistem sesalcev se je razvil za samodejno komunikacijo z drugimi sesalci. In da bi lahko po potrebi vključil različne samoobrambne sisteme.

Parasimpatični živčni sistem ima dva dela.

Vsak del pomaga pri različnih načinih vedenja.

Vagusni živec, živec v telesu, deluje po dveh različnih poteh, ventralni in dorzalni vagalni poti.

Dva dela vagusnega živca sta:

Ventralni vagalni sistem: pomoč pri socialnem vedenju.

Dorzalni vagalni sistem: pomaga pri vedenju, pri katerem žival miruje, kot sta počitek in prebava ali obramba z mirovanjem (zamrznitev).

Če je dorzalna vagalna pot aktivna in živčni sistem ostane v tem stanju, lahko pride do simptomov, kot so omotica, slabost, utrujenost in omedlevica.

Simpatično stanje:

Poleg tega stanja obstaja tudi simpatično stanje, ki ga prej imenujemo boj ali beg. Vendar pa nas tudi to stanje spodbuja k gibanju in izvajanju dejavnosti.

Kombinirane države:

Er zijn ook momenten waarbij verschillende staten gecombineerd worden. Bijvoorbeeld bij sport is er de combinatie tussen sympatisch en ventraal. Ook hierbij is de juiste balans belangrijk, teveel sympatische energie kan bijvoorbeeld
leiden tot een agressieve wijze van sporten. Na het verliezen van een wedstrijd zie je vaak de dorsale staat aangaan. Bij meditatie is er ook sprake van ventraal en dorsaal. Lichaam en geest verstillen dan op een aangename en
helende wijze.

Samoregulacija

Een gezond zenuwstelsel wat op een normale wijze ontwikkeld is, kan zelf goed schakelen tussen de verschillende staten. Bij langdurige periodes van stress of een zenuwstelsel wat onder niet ideale omstandigheden ontwikkeld is. Kan
het zenuwstelsel niet meer uit zichzelf terug naar de juiste staat. 


Znanstveniki so jo sprejeli

Polivagalna teorija je bila navedena v več tisoč znanstvenih recenziranih publikacijah.

Na različnih področjih, kot so neonatologija, porodništvo, anesteziologija, biomedicinski inženiring, interna medicina, psihologija, psihiatrija, zobozdravstvo, ergonomija, sociologija in filozofija.